V Oman smo leteli za krompirjeve počitnice z letalsko družbo Qatar Airlines, za karte pa smo plačali približno 400 EUR. Leteli smo iz Zagreba z dvournim postankom v Dohi. Na letališče Muscat International Airport smo prileteli okoli 5. ure zjutraj. V Omanu smo bili 8 dni (7 nočitev), obiskali pa smo predvsem severni del države. Če se odpravljate v Oman, vam priporočamo najem terenskega vozila s 4x4 pogonom za posebej avanturistična doživetja in off-road puščavo. Mi smo se odločili, da bomo del dopusta v Omanu tudi kampirali, zato smo s sabo spakirali en šotor, nekaj posode in nekaj hrane. Sicer pa smo še dodaten šotor, blazine in kuhalnik kupili kar v supermarketu v Muscatu.

Načrt poti:

• 1. dan: Muscat (1)
• 2. dan: vasica Yitti (2), jez Wadi Dayqah Dam (3)
• 3. dan: vrtača Bimah Sinkhole (4), soteska Wadi Shab (5), kraj Sur (6), rezervat želv Ras Al Jinz (7)
• 4. dan: kraj Sur (6)
• 5. dan: soteska Wadi Bani Khalid (8), puščava Wahiba (10) (vhod iz severne strani pri vasici Bidiyah (9))
• 6. dan: puščave Wahiba (10), kraj Nizwa (11)
• 7. dan: vrh Jebel Akhdar (12), vrh Jebel Shams (13), vas Misfat al Abriyyin (14)
• 8. dan: utrdba Jabreen Castle (15), vasica Bilad Sayd, Snake Canyon, Muscat International Airport (1)

1. dan: raziskovanje Muscata

Sultan Qaboos Grand Mosque

Ko smo stopili iz letališča, se je zunaj počasi že danilo. Z letališča smo se odpeljali proti središču Muscata v iskanju hotela. V hotelu so imeli check-in sicer šele od 12. ure naprej, ampak so nas kljub temu prijazno sprejeli in nam dali sobe, kjer smo zaspali za nekaj ur, utrujeni od dolge noči preživete na letalu.

Popoldne smo šli v veliko mošejo sultana Qaboosa (Sultan Qaboos Grand Mosque). Mošejo si lahko ogledate od znotraj, tudi če ne pripadate muslimanski veri, morate pa imeti s sabo ruto za okoli glave in dolge rokave, saj s kratkimi ne boste mogli vstopiti. Pred ogledom mošeje se tudi sezujte, pred vstopom boste opazili veliko čevljev in to je namig za vas. Nam je bila mošeja zelo všeč, ker ima veliko majhnih, a veličastnih detajlov, v njej je tudi ogromna preproga, ki tehta 6 ton. Vstopite lahko v manjši del mošeje, ki je namenjen ženskam in večji del mošeje s čudovito preprogo, v katerem molijo moški.

Nato smo se odpeljali do Mutraha – starega dela Muscata, v katerem lahko najdete tudi tradicionalni tržnico ali 'souq'. Na souqu lahko kupite vse: oblačila, kadila, dateljne, zelenjavo, torbice … Ne pozabite na barantanje! Prodajalci opazijo turiste in vsi vam bodo prijazno ponudili svoje izdelke ter vas povabili v trgovino. Ko smo se izgubili v ulicah souqa in spet našli pot, smo se nato ob morju sprehodili nazaj do avta.

Sultanova palača

Zadnji postanek prvega dne je bila Sultanova palača, ki ima značilno obliko gobice – podobna je hiši iz risank. Palačo lahko vidite samo od daleč, čez ograjo, pred njo pa je velik parking, na katerem lahko parkirate.

Spanje: Hotel v Muscatu

2. dan: obisk vasice Yitti in jezu Wadi Dayqah Dam

Kavarna v vasi Yitti

Po zajtrku smo se odpravili na pot proti vasici Yitti, stara vasica, v kateri živi le nekaj ljudi, v senci palm pa se hladijo koze. Vasica je imela majhno kavarno z eno plastično mizico in dvema stoloma, drugače pa je bilo v vasici več majhnih hišk. Mi smo se sprehodili po obali, ki je bila zelo dolga, lepa in peščena ter povsem prazna. V senci so sedele ženske, oblečene v črno in s pokritim obrazom, ki so nam od daleč pomahale. Yitti vasica je bila zelo pristna, v njej smo srečali le par domačinov ter koz in nobenega turista.

Na samem ob morju smo prespali.

Isti dan smo se ustavili še na jezu Wadi Dayqah Dam. Zvečer smo se odločili za spanje v šotoru ob morju na plaži s kamni. Ker ni bilo nikjer nikogar, smo se v morju tudi skopali kar v kopalkah, kar sicer ni primerno za javne plaže in ob morju pojedli večerjo.

Spanje: plaža v Bližini vasi Yitti

3. dan: ogled vrtače Bimah Sinkole, doline Wadi Shab, obisk obalnega mesta Sur in opazovanje morskih želv v Ras Al Jinz

Zjutraj nas je zbudilo sonce. Po kosmičih smo pospravili šotore, napolnili avto in se odpeljali proti Bimah Sinkhole. To je vrtača, napolnjena s kristalno modro vodo.

Soteska Wadi Shab

Po Bimah Sinkhole smo si ogledali Wadi Shab – to je bila pa prava pustolovščina! Wadi je dolina, ki je lahko suha ali napolnjena z vodo v deževni sezoni. Najprej se s čolnom odpelješ preko vode do druge strani soteske, od koder se nato peš odpraviš proti wadiju. Po soteski smo hodili približno eno uro preden smo spet prišli do vode, v kateri se je kopalo veliko turistov. Tam smo tudi mi iz nahrbtnika potegnili kopalke, se preoblekli in okopali. Pot naprej po wadiju se nadaljuje po vodi do zadnje votline, v kateri lahko za posebno dogodivščino previdno tudi splezaš po stenah in nato skočiš v globoko vodo. Pohajkovanje s plavanjem po Wadi Shabu je bilo res nekaj posebnega! Malo nam je bilo edino žal, da nimamo vodne kamere, saj je bil drugi del poti res čudovit, na žalost pa ga nismo mogli ujeti na fotografski objektiv (namig: če vas zanima pot po Wadi Shab skozi kamero, je na YouTubu veliko dobrih videov).

Pot po skalah v soteski Wadi Shab

V bližini Wadi Shab smo našli tipično omansko restavracijo, v kateri smo pojedli, nato pa smo se odpeljali proti obalnemu mestecu Sur. Do Sura smo prišli proti večeru, ko je sonce že zahajalo. Na peščeni obali je bilo ogromno moških in fantov, ki so igrali nogomet, žensk ni bilo videti. Na sprehodu nas je videlo nekaj otrok, ki so nam začeli mahati in nas pozdravljati, dokler jih ni mama poklicala nazaj v hišo.

Opazovanje želv v Ras Al Jinz. Slikica sposojena iz Wikipedije.

Sicer pa se v Suru nismo dolgo zadržali, šli smo naprej proti naravnemu habitatu in rezervatu morskih želv Ras Al Jinz, kjer smo zvečer opazovali želve. Najboljši čas za ogled želv v želvjem rezervatu je pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko se želve prikažejo na peščeni plaži. Mi smo imeli srečo, da smo videli želvo, ki je valila majhne želvice.

4. dan: kraj Sur

Sur zvečer

Dopoldne smo se vrnili v Sur, ker smo iskali knjigo turistični vodič po Omanu. Nismo je našli, smo pa prehodili vse bolj polne ulice, našli smo tudi ribjo tržnico, ki je bila prav zares nekaj posebnega. Ribe so imeli na prodaj kar na ploščicah in niso se sekirali za krvave madeže na belih tleh. Nato smo si privoščili smoothieje in sladoled v AlMangu – res priporočamo! Popoldne smo poiskali prostor na plaži, kjer bi lahko postavili šotor in prespali. Na poti smo si ogledali kamele, ki so se sprehajale čisto blizu ceste. Na drugi strani ceste je bila peščena plaža, s katere smo opazili veliko delfinov, ki so skakali iz vode. Proti večeru smo po peščeni poti prišli do morja, kjer smo našli naš kotiček za spanje. Pred večerjo smo se skopali, daleč okrog ni bilo videti nikogar in bili smo povsem sami. Zvečer smo si zakurili tudi taborni ogenj za prav posebno doživetje.

Ribja Tržnica v Suru

Spanje: nekje na poti do Wadi Bani Khalid ob morju 

5. dan: ogled soteske Wadi Bani Khalid in vožnja po puščavi Wahiba

Soteska Wadi Bani Khalid

Ko smo zjutraj pospravili šotor, smo se odpravili na pot proti naslednji soteski Wadi Bani Khalid. Ob poti smo občudovali kamele, ki so se prosto sprehajale po puščavi. Wadi Bani Khalid je bil bolj dostopna dolina, saj si ga s parkirišča hitro našel. Kopali v velikem bazenu wadija. Nato smo se podali raziskovat naprej, kjer nas je hitro ujel vodič – domačin, ki nam je pomagal pri raziskovanju, saj je bilo to namreč zelo podobno kanjoningu. Plezali smo po slapovih, plavali po manjših bazenčkih, del poti pa tudi prehodili ob kanjonu. Vodič nas je tudi zelo zabaval, sa je skakal iz najvišjih skal, med padanjem v vodo pa delal salte.

Soteska Wadi Bani Khalid

Po soteski smo se odpravili proti puščavi Wahiba. Ker smo težko našli cesto v puščavo, smo si pomagali z zemljevidom na telefonu. V puščavo smo nato vstopili pri vasici Wilayt Bidiyah, kjer so nam v delavnici ob cesti fantje spustili zračnice na avtu – za vožnjo po puščavi jih moraš namreč malo sprazniti za boljši oprijem na pesku. Spanje smo si našli približno 40 km v puščavo, po puščavi pa smo vozili off-road, lahko pa sledite tudi peščenemu »tracku« (cesti) po puščavi. Ko smo se sparkirali, se je z avtom do nas pripeljal domačin in nas opozoril na škorpijone, saj so bili v pesku vidni njihovi iztrebki. Ponudil nam je, da nam pokaže boljši prostor za spanje, kjer bomo lahko brez skrbi prespali v naših šotorih. Med pogovorom nam je velikokrat ponudil tudi, da nas jutri on pelje po puščavi, pa tudi v vasici pred puščavo so nas svarili, naj v puščavo ne gremo sami, ampak smo se vseeno odločili, da bomo puščavo raziskali sami.

Spanje v pučavi Wahiba

Peljal nas je do Al Sharqiya Sands, kjer smo postavili šotore, potem pa se je hitro že stemnilo, zato smo pripravili taborni ogenj in skuhali juho. V Al Shyrqiya Sands lahko prespite tudi v turističnih kampih, ki ponujajo možnost bolj luksuznega doživetja puščave. Kmalu je začelo zelo pihati in raznašati pesek povsod okoli, tudi šotore je hotelo prestaviti, zato smo ogenj ugasnili in se zavlekli v šotor, kjer smo pojedli juhico. Tisto noč smo spali s peskom v ustih, saj nam ga je veter napihal zares povsod. Ponoči se v puščavi tudi ohladi, zato imejte pripravljeno kakšno jopico. Proti jutru je velika vlaga, zato v stranskih žepih šotora ne shranjujte stvari (jaz sem shranila telefon in je bil zjutraj povsem premočen). Ponoči ni pihalo, pihalo je le kakšno uro zvečer, potem pa se je veter umiril.

Spanje: približno 40 km v puščavo v bližini AL Sharqiya Sands

6. dan: raziskovanje puščave Wahiba in kraja Nizwa

Vožnja po puščavi Wahiba

Zjutraj nas je zbudila budilka, ki smo si jo nastavili, da ne bi zamudili sončnega vzhoda. Nato smo ogrnjeni s spalnimi vrečami splezali na sipine, od koder smo imeli najlepši pogled na vzhajajoče sonce in prostrano puščavo. Po zajtrku smo se odpeljali še nekoliko bolj v puščavo in se menjali za volanom, da smo vsi doživeli vožnjo po puščavi. Pred turističnim kampom smo naleteli tudi na Omančane s kamelami, kjer smo jih tudi jahali. Po jahanju kamel smo se odpeljali nazaj proti vasici Wilayt Bidiyah. Za kosilo smo si privoščili pravo omansko pojedino v tipični restavraciji.

Mesto Nizwa

Po kosilu smo se namenili proti kraju Nizwa, hotel pa smo rezervirali že dan prej prek Bookinga. Po tem, ko smo se nastanili v hotelu smo šli proti večeru do centra Nizwa, kjer smo obiskali tržnico in se sprehodili po ulicah. Nizwa je sicer znana po živalskih tržnicah, a smo bili mi žal prepozni, da bi jih ujeli. Sicer je bil pa ta dan petek in zvečer so se na ulicah družili samo moški. V Nizwi je tudi ogromno zlatarn.

7. dan: obisk najvišjega vrha v Omanu Jebel Akhdar

Vrh Jebel Shams

Iz Nizwe smo zjutraj krenili proti najvišjemu vrhu v Omanu Jebel Akhdar. Za obisk vrha nujno potrebujete avto na 4x4 pogon, saj pred vzponom policisti preverjajo, ali imate ustrezno opremo. Nam se je vsekakor zdelo, da bi štiripogonca bolj nujno potrebovali na naši naslednji točki, ob vzponu na Jebel Shams, saj na Jebel Shams cesta ni asfaltirana, prav tako pa je veliko hujših vzponov. Jebel Shams je podoben ameriškemu Grand Canyonu. Na obeh visokogorjih lahko opazujete prosto sprehajoče se koze. Omančani vas bodo posvarili pred vzponom, da je na vrhu hladno – ampak to samo pomeni, da je namesto 35 stopinj celzija le še kakih 25 stopinj.

Napis pred vstopom v Misfat al Abriyyin

Ko smo se spuščali iz Jebel Shams, smo si mimogrede ob poti ogledali zapuščeno kamnito vasico, v kakršnih so živeli včasih. Nato smo se ustavili še v vasici Misfat al Abriyyin, ki je pristna omanska vasica v gorah. Opazujete lahko ženske in moške umivalnice, dateljne na palmah, namakalne sisteme in potek življenja v odročnih gorskih vasicah.

8. dan: ogled utrdbe Jabreen, gorske vasice Bilad Sayda in kačjega kanjona

Vhod v utrdbo Jabreen

Zadnji dan našega potepanja po Omanu smo se počasi vračali proti Muscatu. Dopoldne smo si ogledali utrdbo Jabreen, ki je eden izmed najlepših omanskih utrdb. Po ogledu utrdbe Jabreen smo se usmerili proti najlepši gorski vasici v Omanu – Bilad Sayd (čeprav je včasih na kažipotih včasih tudi nekoliko drugače prevedena, npr. Bilad Seid). Pot do Bilad Sayda je zelo ozka, vijugasta in speljana tik ob prepadu. Na njej komaj najdeš kak prostor, da prečkaš z avtom, ki pripelje iz nasprotne smeri. Nam se je pot malo vlekla, ampak je bila po drugi strani tudi res posebno doživetje. Ko smo prispeli v Bilad Sayd, so šolo ravno po koncu pouka zapuščali otroci, nekateri so nam pomahali, več učenk pa si je obraz zakrilo tudi s knjigami – v šolah namreč ne smejo imeti pokritega obraza, zato so imele rute zavezane tako, da so jim prekrile le lase. Sicer pa v vasici ni kaj za videti, saj je res zelo majhna, je pa pogled nanjo lep.

Vas Bilad Sayd

Na poti do Muscata smo se ustavili še v kačjem kanjonu (Snake Canyon), ki se nahaja v neposredni bližini vasi Bilad Sayd po katerem se lahko odpravite tudi na trecking pohod, če imate še par ur ali dni več časa.

Kačji kanjon

Mi smo tu zaključili naše potovanje in se odpraviliproti Muscatu od koder smo se odpravili direktno do letališča.